Izšel je prvi letni katalog ZUŠL. V njem so predstavili člane in njihova dela v tekočem letu, dejavnost, načrti in vizije društva. Redno je izhajal vsako leto ob Letni razstavi do leta 1987.

V kapeli Puštalskega gradu je ZUŠL v sodelovanju z Glasbeno šolo Škofja Loka organiziral glasbeno-likovne prireditve. Do leta 1987 se jih je zvrstilo več kot trideset. Na dogodkih so nastopili številni domači in tuji glasbeniki, med njimi Aci Bertoncelj, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Andrej Grafenauer in Dejan Bravničar.

Spomenik v Sorici je bil postavljen ob 70-letnici smrti Ivana Groharja. Avtor kipa je kipar Tone Logonder. Monumentalna bronasta figura Ivana Groharja velja za njegovo največje, najbolj prepoznavno in hkrati eno najreprezentativnejših del v njegovem opusu.

S prodajno razstavo je ZUŠL zbiral sredstva za odkup Kašče na Spodnjem trgu v Škofji Loki, saj je društvo pričakovalo, da bo tam pridobilo prostore za ureditev galerije. Vendar do tega ni prišlo, je pa Kaščo nekaj let pozneje v upravljanje prevzel Loški muzej in v njej uredil zbirko likovnih del Franceta Miheliča. Mihelič je ob prejemu Groharjeve nagrade leta 1980 mestu Škofja Loka podaril svojo zbirko del.

Od leta 1996 je v Kašči odprta Miheličeva galerija. Od leta 2015 pa tam na ogled tudi zbirka likovnih del članov ZUŠL – Zbirka v nastajanju. 

Razstava »Fiat Lux« v Galeriji Ivana Groharja in Galeriji Loškega muzeja, ki jo je organiziral ZUŠL, je nastala ob počastitvi 100-letnice prve mestne električne razsvetljave. Na razstavi so sodelovali člani ZUŠL in gostujoči umetniki.

Prve Kolonije Iveta Šubica so bile večdnevno ustvarjalno srečanje umetnikov članov ZUŠL. Do leta 2001 so se odvijale na Mlaki pri Starem vrhu. V tem obdobju so nastale poslikane table, ki jih je Občina Škofja Loka namestila ob glavnih cestah na občinski meji. 

Razstava Spomini, sanje : Ive Šubic  ➕ 1922-1989 ➕

Pregledno razstavo slikarja Iveta Šubica je pod vodstvom umetnostne zgodovinarke dr. Nadje Zgonik pripravil ZUŠL. Razstava je bila na ogled v galerijah in razstavnih prostorih po Škofji loki (Galerija Loškega Muzeja, Okroli stolp na Loškem gradu, Galerija Fara in Knjižnici Ivana Tavčarja). 

Razstava je kasneje gostovala v Mariboru, Ljubljani in Ajdovščini.

 Šesta kolonija Iveta Šubica, ki je sprva potekala v Mlaki pri Starem vrhu, se je leta 2002 preselila v Štefanovo hišo v Poljanah (danes Šubičevo hišo). Od leta 2001 se likovna dela, nastala na koloniji, redno predstavljajo na razstavah v eni izmed galerij v Škofji Loki. V tem času je ZUŠL začel izdajati tudi katalog oziroma Časopis ZUŠL, ki kolonijo dopolnjuje, jo dokumentira ter predstavlja širši javnosti.

Leta 2009 je Združenje umetnikov Škofja Loka prvič sodelovalo z Zavodom Sokolskega doma Škofja Loka.

Ob otvoritvi prve skupne razstave je bil na steno razstavnega prostora nalepljen tekst umetnika Simona Mlakara, ki je z naslovom »AH« spodbudil razmislek o prostoru in umetnosti.

Ta zapis je danes dragocen dokument časa – osebno in umetniško pričevanje o začetkih sodelovanja med umetniki in Sokolskim domom ter o razmisleku, kaj pomeni prostor za umetnost v Škofji Loki.

Zapis Simona Mlakarja »AH«, napisan ob prvi skupni razstavi umetnikov in Sokolskega doma leta 2009.

AH

V vabilu Sokolskega doma piše, da je stavba namenjena kulturi, med drugim tudi slikarstvu, starim in mladim, amaterjem in profesionalnim umetnikom. Po enih in drugih je Škofja Loka znana po svetu.

Škofjeloški slikarji pa smo danes postavljeni pred stavbo, ki je zasnovana tako, da je slikarstvo v njej bolj ali manj odvečno in neprimerno. Med jeklene traverze se lahko stisnejo le nekatera likovna dela. Take močne vertikale ne dopuščajo primernega zraka slikarstvu, zatrejo barve, utišajo gledalčevo doživetje. Marmornata stena, lepa kakor za koga, ni primerna razstavna površina. Slike na marmorju so odvečne. Po svoje lepa kamnita tekstura je samozadostna dekoracija, ki nikogar ne potrebuje – ne slik ne človeka. 

V zadnjih dvajsetih letih je bila prava zlata doba postavljanja sijajnih novih galerij po svetu. Velika mesta so prestižno tekmovala pri tovrstnih projektih. Dobrih zgledov, kako oblikovati prostor, ki bo lahko sprejemal raznovrstne oblike in vsebine umetniške narave, je veliko pri naših sosedih, pa tudi v Sloveniji imamo lepe primere – od stare Narodne galerije naprej.

Rešimo nastali problem!

S. Mlakar (Simon Mlakar), 2009

Razstava »Ohranjevalci in tvorci« v Galeriji Altes Gefanings v Freisingu (Nemčija) 

Razstava je bila pripravljena ob 30-letnici ZUŠL. V Freisingu smo predstavili likovna dela članov društva ter poezijo Neže Maurer. Slavnostnega odprtja so se udeležili tudi predstavniki občin Škofja Loka in Freising, saj je bilo sodelovanje umetnikov podprto z obeh strani in je predstavljalo pomemben del mednarodnega kulturnega povezovanja

Katalog ZUŠL »Ohranjevalci in tvorci« 

Katalog smo izdali v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. V njem smo predstavili delovanje društva in likovnike, ki so sodelovali na razstavi. 

Razstava »Ivan dej mi rešpetlin« / Pregled krajinskega slikarstva 

Ob 100. obletnici smrti Ivana Groharja je ZUŠL pripravil obsežno pregledno razstavo slovenskega krajinskega slikarstva. Osrednja tema razstave je bila krajina kot stalna ustvarjalna spodbuda – od modernističnih pristopov do sodobnih likovnih interpretacij. Razstava je želela povezati starejšo in mlajšo generacijo ustvarjalcev ter ju soočiti s sodobnim avtorskim krogom t. i. Škofjeloškega barbizona, ki ga pomembno zaznamuje Groharjeva impresionistična krajina.

Namen projekta je bil osvetliti razvoj krajinskega žanra skozi stoletno obdobje ter pokazati njegov »srčni utrip« v današnjem času. K sodelovanju smo povabili likovnega kritika Aleksandra Bassina in 27 umetnikov iz Slovenije in tujine.

ZUŠL pridobi nov prostor na Mestnem trgu

Od leta 2006, ko je Loški muzej prevzel upravljanje Galerije Ivana Groharja, je ZUŠL ostal brez svojega prostora in pravzaprav tudi brez uradnega sedeža društva. V društvu smo si prizadevali najti primerne prostore, ki bi omogočali tudi razstavno dejavnost, vendar pri tem nismo bili uspešni. Zato smo se odločili, da poskusimo pridobiti vsaj prostor za sestanke odborov, hranjenje arhiva in občasna druženja članov.

Leta 2012 smo z Občino Škofja Loka sklenili dogovor o uporabi prostora in o novem sedežu društva v Martinovi hiši na Mestnem trgu. 

Ker je bila najemnina prostora previsoka in neskladna z letnimi sredstvi društva, smo se leta 2016 prostoru odpovedali.

• Nov Statut Združenja in novi pravilniki Združenja

Kolonija je potekala v znamenju dveh pomembnih obletnic: 150-letnice rojstva Antona Ažbeta in 90-letnice rojstva Iveta Šubica. Udeleženci so obiskali Ažbetovo domačijo v Dolenčicah. Sobotni večer je kustosinja Kamniškega muzeja Saša Bučan obogatila s predavanjem o freskantskem opusu Iveta Šubica. Za prijetno vzdušje je poskrbel trio Al Capone. Na tematski naslov Portret je ustvarjalo 32 umetnikov – članov ZUŠL ter gostov iz Slovenije in tujine (Makedonija, Hrvaška, Italija, Nemčija).

Razstava »Zbirka v nastajanju« v Galeriji Loškega muzeja

Pobudo za oblikovanje »Zbirke v nastajanju« je dal Herman Gvardjančič. Razstava je nastala v sodelovanju ZUŠL in Loškega muzeja, njen namen pa je predstaviti likovna dela članov društva ter opozoriti na potrebo po razstavnem prostoru v Škofji Loki, kjer bi bila zbirka sodobnih loških umetnikov stalno na ogled. Projekt poudarja pomen trajne umetniške zbirke, ki bi lahko postala prepoznavna kulturna os mesta in dokaz, da ima sodobna likovna umetnost v Škofji Loki svoj prostor.

Širši škofjeloški projekt »Izložbe domišljije« obiskovalcem starega mestnega jedra Škofje Loke v prazničnem času ponuja umetniška dela in kakovostne izdelke rokodelcev. Prostori so namenjeni prodajnim razstavam del umetnikov, rokodelcev, fotografov, oblikovalcev in drugih ustvarjalcev, preobrazijo se v praznične trgovine z izvirnimi in unikatnimi darili, primernimi za decembrsko obdarovanje.

Projekt je nastal na pobudo Loškega muzeja in v sodelovanju z Rokodelskim centrom DUO, Sokolskim domom ter Zavodom Tri. V okviru Izložb domišljije ZUŠL sodeluje z Loškim muzejem, saj dela članov društva postavimo tudi v Galeriji Ivana Groharja.

Časopis ZUŠL je prenovljena publikacija, ki vsako leto predstavlja pregled delovanja društva. V njem izpostavimo člane, ki so bili v tekočem letu posebej aktivni, ter njihove projekte: razstave, udeležbe na festivalih, izid knjig in člankov v tiskanih medijih, pa tudi pomembne nagrade – od državnih do regijskih in lokalnih.

V Časopisu predstavljamo tudi dejavnosti društva, projekte, ki smo jih v letu izvedli kot ZUŠL, ter naša sodelovanja z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, drugimi območnimi društvi, loškimi zavodi in kulturnimi institucijami.